Frekvenca X

Vročinski valovi, suše in poplave že spreminjajo evropsko kmetijstvo. Pridelki so manjši, cene hrane rastejo, kmetje pa opozarjajo, da ob vse bolj nepredvidljivem podnebju ne morejo več zagotavljati hrane pod pogoji svetovne konkurence. Kaj se zgodi, ko podnebna kriza postane kriza prehranske varnosti? Bomo postali vse bolj odvisni od uvoza ali bomo zaščitili domačo pridelavo? Kdo bo imel v prihodnosti največjo moč nad hrano? In ali lahko Evropa hkrati zagotovi dostopno hrano, dostojno življenje kmetov in učinkovito podnebno politiko? V pogovoru so sodelovali: novinarka Dela Maja Prijatelj Videmšek, dr. Žiga Malek, raziskovalec rabe tal in ekosistemov na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Marina Pintar s Katedre za agrometeorologijo, urejanje kmetijskega prostora ter ekonomiko in razvoj podeželja na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, mladi in inovativni kmet Domen Benčina z družinske kmetije Pr' Birtovih. Okrogla miza je bila del Avdiofestivala, ki je v ljubljanski Cukrarni potekal 28. septembra…

V Frekvenci X ta teden napeto spremljamo letošnje razglasitve Nobelovih nagrad v medicini, fiziki in kemiji. Razkrivajo prelomna odkritja: od nove obetavne metode optogenetike v nevroznanosti do nenavadnih delcev nevtrinov, ki vsako sekundo v stotinah milijard preletijo sleherni kvadratni centimeter našega telesa. V sredo, ravno v času, ko bodo razglasili še letošnje lavreate v kemiji, se bomo v živo oglasili izpred Kemijskega inštituta ter s sogovorniki razpravljali o tem, kaj je najboljše svetovne znanstvenike pripeljalo do Nobelove nagrade, kakšna je zgodba za njimi in zakaj je njihovo delo tako prelomno. Sogovorniki: dr. Grega Repovš, Filozofska fakulteta v Ljubljani dr. Peter Križan, Institut 'Jožef Stefan' dr. Samo Stanič, Univerza v Novi Gorici dr. Matej Huš, Kemijski inštitut Poglavja: 00:00:26 Zakaj so Nobelove nagrade deležne tolikšne pozornosti? 00:05:41 Pa Nobelove kdaj udarijo tudi mimo? 00:07:35 O Nobelovi v medicini z Grego Repovšem 00:16:27 O Nobelovi v fiziki s Petrom Križanom in Samom…

V zadnji letošnji Frekvenci brez meja obiščemo Medicinsko fakulteto Univerze na Reki, ki ima prostore v čudoviti zgodovinski stavbi v enem najstarejših delov mesta. Tokrat pa tam ne odkrivamo le zgodovine, ampak predvsem prihodnost medicine. To najdemo v laboratorijih Centra za proteomiko, ki nam odpira vrata v svet virusov, imunskega sistema in protiteles. Sogovorniki: dr. Josip Španjol, dekan Medicinske Fakultete Univerze na Reki, dr. Ilija Brizić, prodekan za znanost na reški Medicinski fakulteti ter vodja Centra za proteomiko, dr. Paola Kučan Brlić, Center za proteomiko Medicinske fakultete Univerze na Reki, dr. Marija Mazor, Center za proteomiko Medicinske fakultete Univerze na Reki, dr. Maja Cokarić Brdovčak, Center za proteomiko Medicinske fakultete Univerze na Reki, dr. Vanda Juranić Lisnić, Center za proteomiko Medicinske fakultete Univerze na Reki. Prisluhnite še: Frekvenca brez meja 1/5: Znanost visoko nad Trstom (SISSA) Frekvenca brez meja 2/5: Talent je povsod, priložnosti pa niso (ICTP)…

Gradec je središče avstrijske Štajerske in prepoznavno univerzitetno mesto z uglednimi visokošolskimi institucijami. Največja je Univerza v Gradcu, ki jo obiskuje 30 tisoč študentov, pod njenim okriljem pa deluje tudi Center za študije Jugovzhodne Evrope. Kako deluje vodilna raziskovalna institucija za ta del Evrope in kakšen je pogled na Balkan iz Gradca, kjer je zelo močna skupnost iz držav nekdanje Jugoslavije. Sogovorniki: Hrvoje Paić, raziskovalec in profesor Azra Dizdarević, raziskovalka Florian Bieber, direktor in profesor Tanja Bilaver, vodja administracije Priporočamo tudi: Intervju s Florianom Bieberjem v Vročem mikrofonu Frekvenca brez meja 1/5: Znanost visoko nad Trstom (SISSA) Frekvenca brez meja 2/5: Talent je povsod, priložnosti pa niso (ICTP) Frekvenca brez meja 3/5: Droni ob Vrbskem jezeru Frekvenca brez meja 5/5: Reka se ponaša z enim od svetovnih centrov za virusno imunologijo

Celovec velja za eno vodilnih evropskih središč za raziskovanje dronov. Na tamkajšnji univerzi delujejo raziskovalni center za avtonomne sisteme brezpilotnikov, številni laboratoriji, pa tudi industrijska partnerstva z visokotehnološkimi podjetji. Tik ob Vrbskem jezeru smo obiskali raziskovalno skupino tehniške fakultete, kjer razvijajo in preizkušajo drone na eni največjih zunanjih testnih infrastruktur na svetu. Sogovorniki: Prof. dr. Stephan Weiss, vodja raziskovalne skupine Thomas Jantos, podiplomski raziskovalec dronov Člani zmagovalne ekipe na evropskem tekmovanju z droni Hvala Tomažu Savodniku, ki je prebral zaključno špico. Prisluhnite še: Frekvenca brez meja 1/5: Znanost visoko nad Trstom (SISSA) Frekvenca brez meja 2/5: Talent je povsod, priložnosti pa niso (ICTP) Frekvenca brez meja 4/5: Vizije Balkana iz Gradca Frekvenca brez meja 5/5: Reka se ponaša z enim od svetovnih centrov za virusno imunologijo

Kaj imajo skupnega fizik iz Indije, raziskovalka iz Srbije, znanstvenik iz Nemčije in študentka iz Tunizije? Vsi so del zgodbe, ki se že več kot pol stoletja piše v Trstu, v mednarodnem središču, kjer naj bi bila znanost jezik, ki presega meje, narode in celo politične konflikte. V novi Frekvenci X smo obiskali Mednarodni center Abdusa Salama za teoretsko fiziko, ki vsako leto sprejme več tisoč raziskovalcev z vsega sveta. Njegov ustanovitelj je verjel, da mora biti dostop do znanja čim manj odvisen od tega, kje se človek rodi. Danes tam med drugim pomagajo mladim raziskovalcem z globalnega Juga, da dobijo priložnosti, ki jih doma pogosto nimajo. Toda ali lahko znanost res ostane prostor sodelovanja v času vojn, geopolitičnih napetosti in vse večjih neenakosti? V Trstu smo iskali odgovore na ta vprašanja … od programa 'Fizika brez meja' do velikega ocenjevalnega poročila IPCC, pri katerem prvič sistematično sodeluje nova generacija mladih znanstvenikov z globalnega Juga. Gostje: Paolo Creminelli, teoretski…

Frekvenca X septembra prestopa meje. Obiskali bomo mednarodno prepoznavna raziskovalna središča tik ob naši meji, začenši z mestom znanosti – Trstom, kjer uspešno deluje vrsta raziskovalnih ustanov. Naš prvi cilj je Sissa – mednarodna podiplomska šola za napredne študije, zelo blizu mejnega prehoda Fernetiči. S tamkajšnjimi raziskovalci smo se dotaknili nekaterih najbolj zanimivih vprašanj sodobne znanosti – od razmaha umetne inteligence in odmevov pravesolja do novih ugotovitev nevroznanosti in vprašanja, kako znanost približati ljudem. Šola kljub svoji majhnosti slovi po izjemni uspešnosti: več kot petina sedanjih profesorjev je prejela vsaj enega od prestižnih projektov Evropskega raziskovalnega sveta, na hodnikih pa je moč srečati pisan mednarodni vrvež. Sogovorniki: Anja Kobal, doktorska študentka na področju nevroznanosti Andrea Romanino, fizik na področju fizike osnovnih delcev in direktor Sisse Sebastian Goldt, fizik in strokovnjak za podatkovno znanost Katja Reinhard, nevroznanstvenica Nicoletta…

V Xkurziji gremo na Štajersko, v Maribor, kjer je pred leti zaživel zanimiv projekt Govorjena slovenščina. Gre za spletni portal, ki zbira zvočne posnetke pogovorne slovenščine in tako ustvarja dragocen zvočni zapis našega jezika. Posnetki bodo nekoč našim zanamcem omogočili prisluhniti, kako smo govorili leta 2026, hkrati pa so pomembni tudi za razvoj jezikovnih modelov. Morda bo umetna inteligenca nekoč z nami govorila ne le v knjižni slovenščini, ampak tudi v štajerskem, prekmurskem ali primorskem narečju. POZOR, POZOR: Vabilo na novo druženje z ekipo Radiovednih Prihajajočo nedeljo, 30. avgusta, se dobimo v ljubljanskem živalskem vrtu. Ob 10. uri bomo na posebnem druženju modrovali o živalih in tamkajšnjim strokovnjakom zastavljali nenavadna, zabavna in radovedna vprašanja o živalih – od tega, ali živali sanjajo in ali so psi žgečkljivi, do tega, kako so živali postale naši hišni ljubljenčki. Čaka vas ura presenetljivih odgovorov, živalskega bontona in predvsem veliko radovednosti. Pridite in vprašajte…

Xkurzija se je odpravila na iskanje druge najbolj strupene vrste žuželk na svetu. Toda ni nam bilo treba v kakšno puščavo ali pragozd, šli smo kar na slovensko obalo. V okolici Kopra so namreč lani odkrili prva gnezda orientalskih sršenov, v Sloveniji invazivne vrste, ki je zelo nevarna za domače čebele in druge opraševalce. Pa tudi za človeka, saj gnezdi tudi v mestih in vaseh, v luknjah v starih zidovih. Že kratek sprehod po središču Kopra je razkril srhljivo hitrost razmnoževanja tujerodnih sršenov. Ti bi se lahko v prihodnjih letih zaradi vse toplejšega podnebja razširili tudi v druge slovenske regije. V Kopru smo iskali gnezda sršenov, pogovorili pa smo se tudi z enim najboljših poznavalcev sršenov v Evropi. Gosta: Aleš Bozovičar, vodja opazovalno-napovedovalne službe pri Čebelarski zvezi Slovenije dr. Alexandros Papachristoforou, Univerza Thessaly

Tokrat se na terenu pridružimo strokovnjakom Nacionalnega inštituta za biologijo, ki se posvečajo cianobakterijam in njihovim toksinom. Ob Velenjskemu jezeru opazujemo, kako poteka vzorčenje vode ter se z vzorci vrnemo v laboratorij, kjer preverimo, kaj lahko v njih vidimo s pomočjo mikroskopa. Govorimo pa tudi o tem, na kaj moramo biti pozorni, ko se odločimo za plavanje v naravnih kopalnih vodah, oziroma ko vanje spuščamo svoje pse. Sogovornici: dr. Tina Eleršek, ekipe Ciano SLO na Nacionalnem inštitutu za biologijo (NIB) Nika Tivadar, Ciano SLO, NIB Zapiski: Ciano SLO Skrivnosti slovenskih motnih voda

Ob še enem vročinskem valu se v XKurziji odpravljamo v laboratorij, kjer skrbijo, da bomo tudi v prihodnosti, ki bo po napovedih vedno bolj vroča, trajnostno ohlajali domove. V Laboratoriju za hlajenje in daljinsko energetiko LAHDE Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani raziskujejo napredne hladilne sisteme in tehnologije za učinkovitejšo rabo energije. Eno od področij, s katerim se ukvarjajo, je magnetno kalorično hlajenje. To je inovativna in okolju prijazna tehnologija hlajenja, ki sicer še nekaj časa ne bo v komercialni uporabi, se pa študije na te področju dogajajo že nekaj desetletij, pravi raziskovalec dr. Urban Tomc.

V poletni različici Frekvence X Xkurziji vas danes peljemo na jug Francije, v sončno Provanso, kjer raste fuzijski reaktor ITER, ta hip najbolj kompleksen inženirski projekt na svetu. Znanstveniki z vsega sveta želijo v njem ukrotiti plazmo pri neverjetnih 150 milijonih stopinj Celzija in če jim bo uspelo, bomo na Zemlji lahko rešili marsikakšno energetsko zagato. Maja Ratej se je na odpravi, ki jo je organizirala Znanost na cesti, z Valovim mikrofonom podala na velikansko gradbišče prihodnosti, med mogočna dvigala in najzmogljivejše magnete ta hip na svetu in med drugim izvedela, da bi lahko v fuzijskem reaktorju zgolj ena sama porcija goriva v velikosti navadnega ananasa nadomestila kar 22.000 ton premoga. Sogovornika: Sabina Griffith, vodja komuniciranja z javnostmi v ITER-ju Gašper Renko, Cosylab Zapiski: Nedavna Frekvenca X o napredku na področju fuzije (15. 10. 2026) ITER

Julij smo na Frekvenci X posvetili pregledu pretekle sezone. Tokrat se, preden se odpravimo na prvo tradicionalno poletno Xkurzijo, še zadnjič ozremo po preteklem letu. Spomnili se bomo oddaje, v kateri smo raziskovali, kako so živali v divjini sami svoji zdravniki ter česa vsega smo se od njih naučili ljudje. Še enkrat bomo ponovili, kaj vse danes merijo naši telefoni, ročne ure in prstani, kako zanesljive so te meritve in zakaj se ljudje sploh tako radi merimo. Osvežili pa bomo tudi spomin na oddajo, v kateri smo govorili o negativnih posledicah sedečega načina življenja in tem, kako jih omiliti. V tokratni pregled smo vključili oddaje: Živali so "zdravniki po naravi", česa se lahko od njih naučimo ljudje? (29. 10. 2025) Svet merilnih naprav: Ali naš telefon res ve, kako dobro smo spali? (7. 1. 2026) Križi s sedenjem: Koliko ur na dan pa vi presedite? (10. 6. 2026)

V tretjem izboru tem Frekvence X se najprej podajamo v gozd, kjer premišljujemo o različnih vidikih sonaravnega upravljanja našega planeta. Spori in konflikti so del našega življenja, ključna veščina pri njihovem reševanju pa so pogajanja. Živimo tudi v vojni strahov. Naše strahove ojačujejo politika in algoritmi. Zakaj je strah politično učinkovitejši od upanja? Zapiski: Skrivnosti dobrih pogajalcev: policijska pogajanja in mediacija Skrivnosti dobrih pogajalcev: diplomacija in politika Sonaravno upravljanje planeta: sekati ali ne sekati Sonaravno upravljanje planeta: po sledeh volka Slavca Vojna strahov

Tudi v drugi epizodi poletne Frekvence X se spomnimo nekaj oddaj, ki smo jih pripravili med letom. S strokovnjaki smo ugotavljali, kako je naša črevesna mikrobiota povezana z našimi možgani in kakšen vpliv ima na naše zdravje, govorili smo o zahtevnih kriterijih objavljanja znanstvenih člankov v cenjenih revijah, če ne prihajaš iz kakšnega večjega raziskovalnega inštituta in ugotavljali, da moramo za zdravo, vitalno in samozadostno starost poskrbeti že v mladosti. Govorili smo o dolgoživosti.

Za Frekvenco X je res pestra sezona. Sledili smo prebojem v medicini, fiziki ter kemiji, spoznavali jedrsko fuzijo, premlevali sonaravno upravljanje planeta in iskali rešitve proti vse odpornejšim superbakterijam. S posadko Artemis smo potovali okoli Lune, se spominjali katastrofe v Černobilu in ter skozi prizmo znanosti zasledovali zdrav življenjski slog s pomočjo prehrane, dihanja in zdravega staranja. V štirih julijskih sredah vam postrežemo z utrinki letošnjih oddaj. Prvi kolaž je pripravila Maja Ratej, ki ga napoveduje s ključnimi besedami, kot so tehnološki velikani, dopamin, dihanje in hujšanje. V tokratni pregled smo vključili naslednje oddaje: Frekvenca na pub kvizu: Kako steklenici izbiti dno? (12. 11. 2025) Sunita Williams: Vesolje te spremeni (15. 1. 2026) Parmy Olson: Umetna inteligenca je skrenila s poti (25. 2. 2026) Svetovno priznana psihiatrinja o odvisnosti od družabnih omrežij (8. 4. 2026) Sodobni slog življenja nam je nadel nekakšen dihalni steznik (4. 2. 2026) Maščobne celice imajo…

Pred stotimi leti je Srečko Kosovel v svojih verzih slutil svet, ki ga je na glavo obračala nova znanost. Splošna teorija relativnosti, slutnja kvantne mehanike … začetek 20. stoletja je prinesel neverjeten preskok v znanstveni misli tedanjega časa. Stoletje pozneje po zaslugi umetne inteligence znova živimo v obdobju velikih prelomov. Kaj je bil kvantni skok znanosti tedaj in pred kakšnimi izzivi je danes? Več v tokratni Frekvenci X v sredo opoldne na Valu 202. Gostje: dr. Anton Ramšak, Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani dr. Janez Vrečko, avtor razprave Čas ≡ prostor (iz oddaje Kulturni fokus na Prvem novinarja Gorana Dekleve) dr. Tim Mauldlin, ameriški filozof znanosti, ustanovitelj Instituta John Bell dr. Franc Mali, epistemolog znanosti, Fakulteta za družbene vede v Ljubljani Marko Grobelnik, Institut 'Jožef Stefan' (z njim se je za Radio Prvi pogovarjal Luka Bregar) Bral je Igor Velše. Gostja Xpertize je Manca Boh (na 34. minuti), ki je s pomočjo analize črnil raziskovala, v katerih…

V Frekvenci X se tokrat podajamo v dediščinsko znanost, ki odpira nova okna v preteklost in spreminja naše razumevanje zgodovine, umetnosti in kulturne dediščine. Kaj lahko rentgenski žarki razkrijejo o skrivnostih, skritih pod površino mojstrovin največjih slikarjev? Kako kemija, fizika in podatkovne znanosti pomagajo odkrivati zgodbe faraonov, starodavnih civilizacij in svetovne kulturne dediščine? Ob mednarodni konferenci, ki je minuli teden na Bledu povezala vodilne svetovne strokovnjake na tem področju, bomo med drugim gostili direktorja Egipčanskega muzeja v Kairu ter raziskovalca, ki s pomočjo rentgenskih analiz in drugih naprednih metod razkriva skrite plasti znamenitih slikarskih umetnin. Gostje: Matija Strlič, vodja Centra odličnosti za zeleno dediščinsko znanost Ali Abdelhalim Ali, generalni direktor Egipčanskega muzeja v Kairu Geert Van der Snickt, profesor na Univerzi v Antwerpnu, konservator-restavrator in kemik Maite Maguregui, raziskovalka na področju analizne kemije in dediščinske znanosti,…

V tokratni Frekvenci X raziskujemo, kaj se dogaja z našim telesom, ko večino dneva preživimo v sedečem položaju, kako to vpliva na naše mišice, kosti in na naš srčno-žilni sistem in predvsem, kaj lahko naredimo, da omilimo negativne posledice sedenja. Gostje: specialist kardiologije in vaskularne medicine na ljubljanskem Kliničnem centru dr. Daniel Košuta, dr. Maja Petrič z Oddelka za fizioterapijo ljubljanske Zdravstvene fakultete, osebni trener Ivan Plavšić, in zdravnica ter avtorica programa Pokončna drža, Dobra drža Saša Staparski Dobravec. V Xpertizi (na 28 min 33 s), v kateri gostimo mlade na začetku karierne poti v znanosti, se predstavlja Natalija Trunkelj s Fakultete za farmacijo v Ljubljani, ki se pri svojem delu druži z ultra natančnimi mikroskopi. Bral je Aleksander Golja.

Doslej so ob bližnjih in daljnih zvezdah naše galaksije odkrili že več kot 6000 eksoplanetov, a za zdaj brez sreče, da bi bil med njimi tudi kakšen Zemljin dvojček. Toda astronomi danes ne odkrivajo le novih svetov, temveč po zaslugi neverjetno natančnih orodij odstirajo tudi njihove atmosfere, oblake, vreme in kemično sestavo, vse z namenom, da bi se kaj novega naučili tudi o našem edinstvenem planetu. V tokratni Frekvenci X s teleskopi in knjigo v roki raziskujemo oddaljene ekstremne svetove in misije, ki nam jih približujejo. Gostje: dr. Christianne Helling, Inštitut za vesoljske raziskave v Gradcu dr. Peter Woitke, Inštitut za vesoljske raziskave v Gradcu Darko Kolar, Univerza v Novi Gorici Igor Harb, prevajalec, pisatelj in poznavalec znanstvenofantastične literature V Xpertizi (na 35 min 22 s), v kateri gostimo mlade na začetku karierne poti v znanosti, gostuje dr. Svit Komel s Pravne fakultete v Ljubljani, ki je za svoje doktorsko delo s področja habsburške agrarne reforme in boja kmetov za zemljo kot…

V človeški naravi je, da se spominjamo in tudi pozabljamo. Naši spomini so selektivni in subjektivni, v času hitre digitalizacije pa dobivajo nove razsežnosti in možnosti. Raziskujemo, kako na naš spomin vplivajo sodobne tehnologije in kakšno vlogo pri tem igra umetna inteligenca, pa tudi, kako je s pravico do pozabe in etičnimi vprašanji, ki jih prinaša digitalna doba. Spomin nas zanima tudi s kulturološkega, filozofskega in političnega vidika. Kakšne so – in kakšne bodo – magdalenice naše umetnointeligenčne prihodnosti v iskanju izgubljenega časa? Sogovorniki: Kate Eichkorn, raziskovalka digitalnega spomina Natalija Majsova, kulturologinja Grega Repovš, psiholog in nevroznanstvenik Aljoša Kravanja, filozof Wendy Hui Kyong Chun, raziskovalka digitalnih tehnologij Filip Filković, režiser in poustvarjalec spominov z umetno inteligenco V rubriki Xpertiza se predstavlja mlada kemičarka Nika Atelšek Hozjan. Zapiski: Možgani na dlani: Kako možgani načrtujejo prihodnost? Projekt Spomenar Poglavja: 00:02:42…

Človek neposredno povzroča usihanje biotske pestrosti na vseh celinah in v vseh ekosistemih, je potrdila najnovejša obsežna znanstvena analiza več kot 2.000 študij. Kot dodajajo njeni avtorji, so človeški vplivi že zmanjšali lokalno raznolikost vrst v povprečju za skoraj petino, pri čemer so najbolj prizadete dvoživke, plazilci in sesalci. Strokovnjaki opozarjajo, da se nam narava preobraža pred očmi: habitati izginjajo z rekordno hitrostjo, izjemno pereči so onesnaževanje, podnebne spremembe, pohod invazivnih vrst in prekomerno izkoriščanje virov. Je torej izguba biotske pestrosti dandanes večji problem, kot pa so podnebne spremembe? Gosta: dr. Davorin Tome, Nacionalni inštitut za biologijo dr. Irena Bertoncelj, Kmetijski inštitut Slovenije Raziskovalci, ki so sodelovali v anketi: Dr. Cene Gostinčar (BF UNI), dr. Rudi Verovnik (BF UNI), dr. Matjaž Bedjanič (NIB), dr. Nataša Mori (NIB), dr. Gregor Belušič (BF UNI), dr. Valerija Zakšek (BF UNI).

Zakaj se staramo in kaj se pri tem dogaja v naših celicah? V novi epizodi Frekvence X o dolgoživosti raziskujemo celične mehanizme staranja. Zakaj se genetski material poškoduje in čemu se nam s starostjo začno kopičiti poškodovane celice? Pojasnili bomo, kako na proces staranja vplivajo prehrana, gibanje, spanje in mikrobiota ter zakaj kljub številnim 'anti-aging' obljubam staranja ne moremo ustaviti. Lahko pa z življenjskim slogom pomembno vplivamo na to, kako zdravo in kakovostno se bomo starali. Gostji: dr. Mateja Erdani Kreft, Inštitut za biologijo celice, Medicinska fakulteta v Ljubljani dr. Tamara Lah Turnšek, biokemičarka in strokovnjakinja za biologijo raka Bral je Jure Franko. Avtorica fotografije: Umetna inteligenca. Poglavja: 00:03:05 Kaj se v tednu dni zgodi v naših celicah? 00:05:14 O tokratnih gostjah 00:00:01 Namesto uvoda: Kje smo bili prejšnjič in kam gremo tokrat? 00:06:06 Staranje ali ko je poškodb v celicah vse več 00:07:38 Na to, kako se staramo, vpliva tudi epigenetika 00:08:47 Vse…

Dolgoživost je beseda, je stanje, o katerem v zadnjih letih vedno pogosteje govorimo. Ampak, a smo se kdaj sploh vprašali, kaj sploh je dolgoživost in kako jo doseči. Beseda ne nujno pomeni, da živimo več let, ampak predvsem, kako živimo ta leta. Pri ljudeh zdravo, vitalno, kakovostno staranje ni le posledica sreče ali genetike, temveč je tudi način življenja. Prehrana, gibanje, spanje, obvladovanje stresa, odnosi. Kako se torej že v mladosti pripraviti na starost, odgovarjamo skupaj s strokovnjaki. Sogovorniki: biotehnologinja dr. Ajda Marič, mikroplastika za zajtrk sociologinja dr. Anamarija Kejžar s Fakultete za socialno delo, profesor športne vzgoje dr. Vojko Strojnik s Fakultete za šport in klinična psihologinja ter strokovnjakinja za spanje dr. Vita Štukovnik s Filozofske fakultete UM. V Xpertizi, v kateri spoznavamo mlade na začetku kariere v znanosti, pa je tokrat z nami Ivana Drventić, ki se kot raziskovalka atmosferske kemije na Kemijskem inštitutu ukvarja s sledenjem rjavemu ogljiku v zraku in…

Na počitniško obarvani Frekvenci X vam tokrat v poslušanje prinašamo zgodbi dveh mladih znanstvenikov, ki sta ta in pretekli teden gostovala v Xpertizi, rubriki Frekvence, v kateri predstavljamo mlade na začetku kariere v znanosti. Najprej bomo spoznali Ano Štuhec Kocijan, raziskovalko na Univerzah v Oxfordu in Cambridgeu, ki se ukvarja s proteini, ki zaznavajo magnetno polje. V nadaljevanju pa bo svoje delo predstavil Črtomir Perharič z Morske biološke postaje v Piranu. Kot fizik raziskuje tako imenovano biološko ogljično črpalko v morju, pri čemer ga še posebej zanima vloga meduz pri prenosu ogljika v morske globine.

Černobil, Sovjetska zveza, 26. april 1986. Ura je 1:23 ponoči. V jedrskem reaktorju pride do parne eksplozije, ki raztrga pokrov in odpre sredico. Sledi še druga, močnejša eksplozija, ki uniči zgornjo zaščitno plast iz jekla in betona. Oblasti nesrečo sprva zamolčijo. Svet zanjo izve šele dva dni pozneje, ko nad Evropo zaznajo povišano radioaktivnost. Radioaktivni oblak zajame velik del celine. Tudi v Sloveniji, približno 1300 kilometrov od Černobila, zavlada negotovost. Meritve pokažejo povišane ravni radioaktivnega joda in cezija. Najhujše posledice pa so čutili — in jih še danes čutijo — prebivalci širšega območja v današnji Ukrajini. S strokovnjaki in poznavalci analiziramo takratno dogajanje ter posledice nesreče po štirih desetletjih, prinašamo pričevanja in arhivske posnetke. Razmišljamo tudi o jedrski energiji — med dediščino nesreč in učinkovitim energetskim virom. Sogovorniki: Dr. Luka Snoj (jedrski fizik, Institut 'Jožef Stefan'), dr. Metoda Dodič Fikfak (Inštitut za medicino dela, prometa in…

Svet se tiho približuje eni največjih zdravstvenih kriz našega časa, bakterije postajajo vse odpornejše na antibiotike, nova zdravila, ki bi lahko vzpostavila varnostni zid pred superpatogeni, pa veliko prepočasi prihajajo na trg. V Frekvenci X preverjamo stanje v Sloveniji in po svetu in hkrati raziskujemo inovativne rešitve proti nevarni odpornosti bakterij. Sogovorniki: dr. Stanislav Gobec, dr. Martina Hrast Rambaher, David Lukić (vsi s Fakultete za farmacijo v Ljubljani), dr. Bojana Beović (Infekcijska klinika UKC Ljubljana), dr. Irena Zdovc (Veterinarska fakulteta v Ljubljani) in dr. Gianluca Corno (Inštitut CNR-Water Research, Verbania v Italiji) Gost v Xpertizi je Marko Senčar Mrdaković, humani geograf in antropolog z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU. Poglavja: 00:00:20 Uvod ali kaj če pri okužbi ne zaleže več noben antibiotik? 00:04:03 WHO: Skrb vzbujajoče slabljenje razvoja protibakterijskih zdravil 00:05:19 Velika podjetja izstopajo iz razvoja protibakterijskih učinkovin 00:06:20 Kako…

Ste se kdaj zalotili, da samo še »na hitro« preverite telefon, nato pa uro pozneje še vedno drsite po zaslonu? Zakaj nas digitalni svet tako močno potegne vase? In kdaj se nedolžno brskanje sprevrže v odvisnost? V tokratni Frekvenci X gostimo priznano psihiatrinjo in avtorico uspešnice Dopaminska omama Anno Lembke, ki je bila ekspertna priča v odmevnem kalifornijskem primeru, v katerem je porota podjetji Meta in YouTube spoznala za krivi povzročanja odvisnosti pri mlajših uporabnikih. Gostja: psihiatrinja in avtorica uspešnice Dopaminska omama Anna Lembke, profesorica na Univerzi Stanford V Xpertizi (od 40. minute in 19 sekund) je gostja mlada raziskovalka na Pravni fakulteti v Mariboru Živa Šuta, ki preučuje vprašanje dostopa do stanovanj v Evropski uniji. Brala sta Mateja Perpar in Igor Velše. Vir fotografije: Osebni arhiv Poglavja: 00:00:02 Kako hitro in za kako dolgo vas posrkajo telefoni? 00:02:03 Odmevna sodba: Meta in YouTube kriva za povzročanje odvisnosti 00:07:13 Kaj naredi neko snov ali vedenje…

Postni čas se bliža koncu in v tem obdobju je najbrž marsikdo svojim dodatnim kilogramom napovedal vojno. Pa se vsi ti čisto zares zavedajo, v kaj se spuščajo? Kot pravi gostja tokratne Frekvence X endokrinologinja Marija Pfeifer, je najslabše tako imenovano jo-jo hujšanje. Maščevje v našem telesu ni le odvečna zaloga kalorij, ampak zapleten in presenetljivo dejaven organ, ki vpliva na naš apetit in občutek lakote, manj znano pa je, da botruje tudi nekaterim resnim zdravstvenim zapletom, celo pojavu raka. Zakaj ni vseeno, kje v telesu se maščoba kopiči in zakaj strokovnjaki odsvetujejo večkratno hujšanje v življenju, pa v tokratni oddaji. Gostja: Endokrinologinja in specialistka interne medicine prof. dr. Marija Pfeifer Zapiski: Vroči mikrofon o Ozempicu V Xpertizi (odf 26' 25'' naprej) je gostja Urška Janjoš, doktorska študentka molekularne biologije, ki na Kemijskem inštitutu preučuje introne. Poglavja: 00:01:47 Maščevje imajo vretenčarji, pa celo tudi žuželke. Kaj pa evolucijska vloga pri človeku?…

V novi epizodi Frekvence X se posvečamo prihajajoči misiji Artemis II, s katero bo Nasa prvič po več kot pol stoletja na pot okoli Lune znova poslala ljudi. Izstrelitev načrtujejo za začetek aprila, ob čemer ostaja največja neznanka, ali bo plovilo s človeško posadko tehnično zdržalo vrnitev skozi Zemljino atmosfero. Z gostoma – poznavalcem sodobne vesoljske tekme in astrofizikom – bomo razložili pomen misije, njene tehnološke posebnosti in tveganja ter razmišljali, ali Artemis II odpira novo poglavje človeškega raziskovanja vesolja. Gosta: Poznavalec sodobne vesoljske tekme in novinar na MMC-ju Aljoša Masten Profesor astrofizike na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani dr. Tomaž Zwitter V prispevku smo uporabili inserte Nasinih novinarskih konferenc, in sicer tiste septembra lani, letošnje marčne in konference na predvečer objave oddaje. V Xpertizi (39'10'') gostuje Marcell Gyurkač iz Lendave, ki se kot doktorski študent ukvarja s trajnostnimi rešitvami v kemiji in razmišlja o tem, kako bi lahko s…

V Tednu možganov smo tradicionalno združili moči z oddajo Možgani na dlani na Prvem programu Radia Slovenija, skupno epizodo z naslovom “Vojna strahov” lahko seveda najdete tudi med epizodami našega podkasta. Naša redno rubriko Xpertiza, v kateri spoznavamo mlade na začetku raziskovalne poti v znanosti, zato izjemoma objavljamo ločeno. Tokrat je z nami Jure Javornik s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru. Preučuje optičnovlakenske senzorje oziroma, poenostavljeno, kaj vse je mogoče doseči z merjenjem s svetlobo. Vabimo vas tudi na javno snemanje oddaje Radiovedni na Valu 202, med katerim bomo skupaj slavili radovednost v vseh njenih oblikah. Skupna epizoda z Možgani na dlani: Vojna strahov

“Preženi strah, postani svoj. V iskanju in stremljenju, in tvoj obraz bo tvoj izraz, porazom in trpljenju.” Tako je o strahu pisal Srečko Kosovel. 100 let po pesnikovi smrti še vedno živimo strašni novi čas. Naši možgani so izpostavljeni raznolikim in mnogim novim strahovom. Včasih niti ne potrebujemo več znanega razloga, pa nas je že strah. Strašijo nas vprašanja osebne in širše družbene varnosti, naše strahove ojačuje politika, krepijo jih algoritmi. Zakaj je strah politično učinkovitejši kot upanje? Komu je družbeni strah v interesu – in kako se z njim sploh lahko konstruktivno soočimo? V Tednu možganov raziskujemo v skupni epizodi podkasta oddaj Možgani na dlani na Prvem in Frekvenca X na Valu 202.

Dolgo je veljalo prepričanje, da je človeško telo v medicini univerzalno. Da lahko rezultate raziskave delovanja zdravil na eni skupini preprosto prenesemo na vse druge. A ko so začeli podrobneje analizirati podatke po spolu, so se pojavile razlike. Žensko telo se lahko drugače odziva na zdravila kot pri moškem, prav zato ni presenetljivo, da zato te pogosteje poročajo o stranskih učinkih. Kako spol vpliva na delovanje zdravil in zakaj so bile ženske tu dolgo časa spregledane, raziskujemo v tokratni Frekvenci X. Gostje: dr. Damjana Rozman, Inštitut za biokemijo in molekularno genetiko, Medicinska fakulteta v Ljubljani dr. Mojca Kržan, predavateljica za področje farmakologije na Medicinski fakulteti v Ljubljani dr. Leon Meglič, ginekolog in porodničar, Ginekološka klinika UKC Ljubljana, Ginekologija Meglič dr. Madlen Matz-Soja, Inštitut za biokemijo, Medicinska fakulteta v Leipzigu Brala sta Maja Moll in Igor Velše. V Xpertizi (32'50'') se predstavlja Ana Lampret, ki se kot asistentka na področju psihologije…

"Obstajata samo dva načina, kako gledati na življenje. Lahko živiš, kot da ni nič čudež, ali pa, kot da je čudež vse." – Albert Einstein Ker se ljudje radi postavljamo v središče vesolja, prepričani, da smo rezultat mnogih naključij, bomo v tokratni oddaji odgovarjali na vprašanje, koliko stvari se je moralo v daljni in bližnji preteklosti obrniti “v prid ljudem”, da danes obstajamo. So bile dane okoliščine res sreča ali pa bi se nepredstavljivo trdoživo in prilagodljivo življenje v podobni obliki razvilo tudi v precej drugačnih pogojih? Gostje: – strokovni sodelavec dr. Tomaž Zwitter, Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani – dr. Janez Kos, Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani – Alok Jha, urednik za znanost in tehnologijo pri mediju The Economist – dr. Nina Gunde Cimerman, Biotehniška fakulteta v Ljubljani – dr. Irena Debeljak, Paleontološki inštitut Ivana Rakovca ZRC SAZU V Xpertizi se predstavi Luka Petravič, specialist interne medicine v UKC Maribor in doktorski študent…

Začelo se je s plemenito vizijo o tehnologiji za dobrobit človeštva, končalo pa z mastnim zaslužkom največjih tehnoloških velikanov. Tako nekako lahko strnemo osrednjo idejo knjige Prevlada avtorice Parmy Olson o orodjih umetne inteligence, ki so v zadnjih letih obrnila svet na glavo. Prisluhnite intervjuju z njo, v katerem strnemo zgodbo ustanoviteljev podjetij DeepMind in OpenAI Demisa Hassabisa in Sama Altmana, ki stojita za orodji, kot sta Chat GPT in AlphaGo, razmišljamo pa tudi o tem, ali lahko takšna tehnologija sploh kdaj zares uide korporativnim interesom. Gostja: Parmy Olson, novinarka (Bloomberg) in avtorica knjige 'Prevlada: umetna inteligenca, ChatGPT in tekma, ki bo spremenila svet'. Knjiga je v prevodu Sama Kuščerja dostopna tudi v slovenskem jeziku. V Xpertizi (39:31) se predstavlja Anita Bolčevič, raziskovalka na področju turizma, FKBV UM. Prevode je brala: Eva Longyka Marušič. Avtorstvo fotografije na naslovnici podkasta: Kim Farinha Poglavja: 00:00:01 Uvod 00:01:53 Parmy Olson in kaj jo je…

Ker v teh dneh na Valu intenzivno spremljamo pestro olimpijsko dogajanje, ima Frekvenca X ustvarjalni premor, v tem času pa vas spominjamo na nekaj preteklih oddaj, v katerih smo zasledovali zvezo športa, znanosti in zdravja. Izseki iz oddaj: O športni statistiki s Slavkom Jeričem O mitohondrijih O magneziju in drugih prehranskih dopolnilih O moči stiska naših pesti

Na dan vdihnemo približno 20.000-krat, a se tega skoraj ne zavedamo. A čeprav je dihanje avtonomno, ga lahko – paradoksalno – tudi nadzorujemo. V tokratni Frekvenci X raziskujemo, kaj se v resnici dogaja ob vsakem vdihu in izdihu: kako dihanje vpliva na srčni utrip, krvni tlak, možgane in čustva in zakaj nas lahko že nekaj počasnih vdihov dejansko umiri. Od prvega novorojenčkovega vdiha do samoumiritvenega izdiha: vdihnite z nami v tokratni Frekvenci X. Gostje: izr. prof. dr. Matjaž Fležar, dr. med., specialist interne medicine in pnevmologije, Klinika Golnik asist. Lana Blinc, dr. med., Inštitut za patološko fiziologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani dr. Tina Košir, učiteljica celostne joge in meditacije z več kot dvajsetletnimi izkušnjami V Xpertizi (38'18'') se tokrat predstavlja Neja Bizjak Štrus z oddelka za lesarstvo na Biotehniški fakulteti. Raziskuje, ali lahko s plazmo podaljša življenjsko dobo lesa. Lesu torej vrača sijaj – zgolj s pomočjo fizike. Poglavja: 00:00:01 Kaj vse bomo slišali v…

Vrnitev volka v evropski prostor deluje kot lakmusov papir: ob stiku z resničnostjo razkrije globoko zakoreninjene družbene napetosti. Na eni strani je idealizirana podoba divjine, na drugi vsakdanja realnost podeželja, kjer volk ni simbol, temveč konkretna in otipljiva grožnja. Volk Slavc se je skotil v Sloveniji in prehodil več kot 1500 kilometrov do Italije, kjer je ustvaril nov zarod. Njegova sled nas uči, da prihodnost ne pomeni vrnitve v idilo preteklosti, temveč zahteva nenehno pogajanje: med človekom in divjino, med redom in kaosom, med strahom in upanjem. To občutijo tudi na Blokah, ki so eno izmed območij v Sloveniji, kjer je srečanje z medvedom skorajda nekaj vsakdanjega, domačini pa pogosto naletijo tudi na sledi volkov in risov. Kako torej urediti »odnose« in omogočiti sobivanje med ljudmi in velikimi zvermi? Sogovorniki: Jure Bedenk, kozjerejec z Blok, poznavalec sobivanja z zvermi, Adam Weymouth, pisatelj in okoljski publicist, avtor knjige Volk samotar, Sašo Dolenc, fizik in filozof,…

Sekati ali ne sekati? To je (zdaj) vprašanje, ki v nekoliko poenostavljeni, skoraj shakespearjanski maniri povzema eno osrednjih dilem sonaravnega upravljanja planeta. Različni pogledi na okolje izhajajo iz čustev in asociacij, ki jih sprožajo pobude za varstvo narave ter strokovni ukrepi. Ista zamisel lahko pri različnih skupinah ljudi povzroči povsem nasprotne odzive. Prave odločitve so zato ključne: varovanje okolja je pomembna vrednota, ki usmerja naše politične, gospodarske in osebne odločitve, čeprav je zelena agenda – tudi zaradi geopolitičnih razmer – v krizi. V prvem delu se podajamo v gozd, s sogovorniki premišljujemo različne vidike upravljanja z naravo, spoznamo proces podivljanja. Sogovorniki: gozdarka in matematičarka Marija Jakopin, upravljavka gozda pri Grosupljem, okoljski aktivist in publicist George Monbiot, kolumnist časnika The Guardian, fizik in filozof Sašo Dolenc, strokovni sodelavec Frekvence X, študentke in študenti ekologije. V rubriki Xpertiza (od 00:40:08) se predstavlja Živa…

Nekdanja Nasina astronavtka Sunita Williams, rekorderka po skupnem času vesoljskih sprehodov med ženskami, je te dni znova na obisku v Sloveniji. Našo državo je obiskala že večkrat, nazadnje oktobra lani, ko je skupaj z mamo in sestro obiskala Leše pri Tržiču, rojstno vas svoje prababice Marije Bohinec. To je bilo kmalu po njeni zadnji vesoljski misiji, ki bi morala trajati le osem dni, a se je zaradi tehničnih težav z Boeingovim plovilom Starliner podaljšala na več kot devet mesecev. Njen tokratni tridnevni obisk pa je namenjen predstavitvi njenih izkušenj z življenjem in delom v vesolju, razpravi o sodelovanju na področju raziskovanja vesolja ter spodbujanju zanimanja za znanost med mladimi. Med drugim je včeraj obiskala tudi ljubljansko Fakulteto za matematiko in fiziko, kjer je nagovorila poln avditorij po večini mladih obiskovalcev. Posnetek njenega gostovanja na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani si lahko ogledate tukaj. Avtor fotografije: Jure Makovec/STA

Sprašujemo se, kako pozitivno vplivati na črevesno mikrobioto, se primerno gibati in jesti, da bomo imeli zdravo črevesje in s tem tudi telo ter možgane. Zato v tokratni oddaji ponujamo tudi jedilnik, s katerim si lahko pomagamo pri boljšem delovanju našega telesa, predvsem naših možganov. Že kar nekaj časa je znano, da našemu črevesju pravimo tudi drugi možgani, v zadnjih letih pa smo prišli do spoznanj, da imajo črevesje in mikroorganizmi v njem pomembno vlogo tudi pri razvoju duševnih bolezni, kot so tesnoba, depresija, shizofrenija, pa tudi nevrodegenerativnih bolezni, kot je Parkinsonova bolezen. Gosti oddaje so: mikrobiologinja dr. Maja Rupnik z Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano in z Medicinske fakultete Univerze v Mariboru, mikrobiolog dr. Blaž Stres s Kemijskega inštituta v Ljubljani in magistrica nutricionistike Ajda Strnad. Študije na področju mikrobiote in vpliva na možgane: Povezava med črevesjem in duševnim zdravjem Boljša hrana je motivacija za večjo telesno aktivnost…

Pametni telefoni, ure, prstani in podobne naprave nam danes omogočajo merjenje na vsakem koraku. Dobesedno. Pa tudi, ko ležimo v postelji. Aplikacija nam zjutraj pove, kako smo spali, v kakšnem stresu smo, koliko korakov smo naredili v prejšnjih dneh. Ker nas ti merilci pogosto pospremijo v novo leto in nam v njem pomagajo pri izpolnjevanju različnih zaobljub, v Frekvenci X raziskujemo, kaj vse ponuja trg merilcev, kako zanesljive so te naprave, v katerih primerih so koristne in kdaj njihova uporaba postane patološka. Pa tudi, zakaj se kot družba tako radi merimo in primerjamo. Sogovorniki: dr. Andreja Avsec z Oddelka za psihologijo ljubljanske Filozofske fakultete Tjaša Zajc, mednarodno uveljavljena strokovnjakinja za digitalizacijo zdravstva dr. Gregor Geršak z ljubljanske Fakultete za elektrotehniko dr. Andreja Pšeničny, psihologinja in psihoterapevtka V rubriki Xpertiza (od 00:35:54) se predstavlja Mojca Suhovršnik, ki se pedagoško in raziskovalno ukvarja s preučevanjem nasilja. Poglavja: 00:01:58…

Za konec leta na Frekvenci X listamo po novi knjigi Zgodbe o slovenskih znanstvenikih in znanstvenicah fizika Antona Gradiška, in to vse od srednjeveških motrilcev neba do sodobnih raziskovalcev 20. stoletja. Spoznali bomo ljudi, ki so znanost pri nas soustvarjali na presenetljive načine: na primer kdo je svetu predstavil človeško ribico, kdo je prisluškoval žuželkam, katera aristokratinja je bila neumorna v arheoloških izkopavanjih in kako je slovenski raketni inženir razmišljal o vožnji po vesolju. Svoja zgodba pa je tudi, kako sta se egipčanska mumija in krokodil znašla v Ljubljani. Gost: dr. Anton Gradišek, Institut 'Jožef Stefan' Več o knjigi lahko preberete tu. V Xpertizi, kjer predstavljamo mlade raziskovalce na začetku njihovih raziskovalnih poti, pa se tokrat selimo na Štajersko. Spoznali boste Žana Mongusa, študenta doktorskega študija na Fakulteti za kmetijsko in biosistemske vede Univerze v Mariboru, ki je eden redkih srečnežev, ki lahko vsakodnevno pilotira drone in preizkuša meje njihovih…

Smo v času, ko se v slovenskih gospodinjstvih peče potica, mize pa se šibijo pod težo medenjakov in jabolčnih zavitkov. Skratka, v ospredju je sladkor in prav tako bo tudi v tokratni oddaji. Na letošnji izvedbi Avdiofestivala, smo Maja Ratej, Ajda Kus in Neža Borkovič pred 120-glavo množico osnovnošolcev posnele interaktivno epizodo Radiovednih. Z občinstvom in strokovnjaki smo izvajale kemijske poskuse, se spraševale, kolikšna je še “sprejemljiva” količina sladkorja v prehrani odraslega človeka, ter pogledale v preteklost sladkorja na Slovenskem …Vendarle ni naključje, da smo se o sladkorju pogovarjali prav v ljubljanski Cukrarni. Povezava do kemijskega poskusa "Faraonove kače" v video obliki. Gostje: Marko Jeran, Institut Jožef Stefan, Ana Maglov, bodoča zdravnica in oseba s sladkorno boleznijo, Barbara Zajc Tekavec, BIC Ljubljana, Blaž Vurnik, Mestni muzej. Poglavja: 00:00:01 Radiovedni v Cukrarni 00:01:28 Zgodovina sladkorja 00:04:16 Barbara Zajc Tekavec o zdravi meri zaužitega sladkorja 00:07:51…

"Če bi bilo ustvarjeno zrcalno življenje z nepravimi lastnostmi, bi bili rezultati lahko katastrofalni. Teoretično bi nas to lahko iztrebilo," smo lahko brali letos v svarilih nekaterih znanstvenikov. Zato si v Frekvenci zastavljamo vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi znanost nenadoma ustvarila življenje, ki bi bilo enako, pa hkrati povsem “obrnjeno”? Vsa znana bitja na Zemlji so zgrajena iz enakih levih in desnih gradnikov, a nekateri znanstveniki danes odklepajo vrata zrcalnemu življenju, življenju iz zrcalnih molekul, na katerega bi bile naše celice in encimi povsem neprilagojeni, za naš imunski sistem pa bi bil še večja novost od covida. To bi bila prava Pandorina skrinjica sodobne biologije: revolucionarna zdravila na eni strani in neznana in neobvladljiva tveganja na drugi. So zrcalni organizmi utemeljena skrb ali znanstvenofantastični scenarij, desetletja v prihodnosti? Gostje: Dr. John Glass, Inštitut J. Craig Venter, ZDA Dr. Roman Jerala, Kemijski inštitut Dr. Ines Mandić Mulec, Biotehniška…

V tokratni Frekvenci X se posvečamo tistim, ki so s svojim znanstvenim delom sooblikovali obraz slovenske znanosti. Predstavljamo sedem portretov letošnjih Zoisovih in Puhovih nagrajencev, raziskovalcev in inovatorjev, ki so z nami delili raziskovalne vpoglede in ozadja projektov, s katerimi prispevajo k boljšemu razumevanju sveta in h konkretnim rešitvam v praksi. V rubriki Xpertiza (od 00:32:24) se predstavlja Nina Vodnjov, mlada raziskovalka na Kliničnem inštitutu za genomsko medicino. Nagrajencem, ki jih predstavljamo v tokratni oddaji, pa lahko podrobneje prisluhnete v oddajah Podobe znanja 3. programa Radia Slovenija. Zoisova nagrada za življenjsko delo akad. prof. dr. Tatjana Avšič Županc (medicinska virologija) prof. dr. Tomaž Pisanski (diskretna matematika) Zoisove nagrade za vrhunske dosežke prof. dr. Andrej Rahten (preučevanje slovenske politične zgodovine) prof. dr. Polona Žnidaršič Plazl in prof. dr. Igor Plazl (kemijsko in mikro-biokemično mikroprocesno inženirstvo) prof. dr. Matjaž Humar…

Različne poglede in interese je mogoče tudi v vsakdanjem življenju preseči s pogajanji, kar poleg močne volje in mentalne trdnosti zahteva posebne veščine in kompetence. Še bolj kompleksna so pogajanja na področjih gospodarskih, političnih in diplomatskih interesov, kar spremljamo tudi pri aktualnih poskusih mirovnih pogajanj. V drugem delu Frekvence X o pogajanjih osvetljujemo nekatera teoretična in praktična ozadja diplomatskih in političnih pogajanj, svoje izkušnje nam zaupata dolgoletni evropski komisar dr. Janez Potočnik in profesor mednarodnih odnosov dr. Boštjan Udovič. V rubriki Xpertiza (od 00:30:20) se predstavlja Anže Štrancar, mladi raziskovalec na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani. Poglavja: 00:02:35 Dr. Boštjan Udovič: ključno pri pogajanjih je zaupanje 00:04:20 Kakšen pogajalec je Donald Trump 00:07:15 Pogajanja okrog palestinskega vprašanja 00:14:23 Primer vrnitve umetniške slike v Piran 00:16:42 Dr. Janez Potočnik: pogajanja Slovenije in EU 00:23:10 Značilnosti uspešnega političnega…

Različni pogledi in interesi pogosto vodijo v spore in konflikte, ki jih je mogoče preseči le z dogovorom. Ključna veščina pri tem so pogajanja, s katerimi se srečujemo na številnih ravneh. V zasebnem življenju, v službenem okolju, pogajajo se sindikati in podjetja, pogaja se vlada, pogajajo se politiki, diplomacija skuša s pogajanji končati vojne. Za vsakimi pogajanji stojijo specifični mehanizmi, strategije, veščine, kompetence, simulacijske prakse in diplomatski postopki, ki sooblikujejo razplete v politiki, pravu, gospodarstvu in v vsakdanjem življenju. V prvem delu Frekvence X o pogajanjih osvetljujemo nekatera psihološka ozadja, praktične izkušnje nam zaupata psihologinja policijskih pogajalcev Ivana Glavina Jelaš in mediator Aleksander Jakobčič. V rubriki Xpertiza (od 00:27:46) se nam predstavlja Adrijana Kos z Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru, ki preučuje vpliv umetne inteligence na pogoje za delo. Poglavja: 00:01:31 Anketa: pogajanja v vsakdanjem življenju 00:02:40 Mehanizmi, ki stojijo za…

Vsakič, ko na nebu zagori zvezdni utrinek, se vprašamo, kaj pravzaprav prinašajo ti drobni popotniki iz vesolja. Asteroidi in meteoriti niso na Zemljo prinesli le niklja, bakra in zlata, temveč morda tudi prve organske molekule in gradnike življenja. V tokratni Frekvenci X iščemo odgovore o tem, katere kamnine in elementi so prišli iz vesolja, kako so oblikovali naš planet in zakaj je od njih odvisna sodobna tehnologija. Vabljeni na odisejado od večkilometrskih kraterjev do vzorcev, ki jih danes prinašajo vesoljske sonde. V Xpertizi (33.24) pa se nam je pridružil Urh Štempihar Jazbec s Fakultete za strojništvo v Ljubljani. Gostje so bili: dr. Tomaž Zwitter, astronom in astrofizik, Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani, dr. Andrej Šmuc, Naravoslovnotehniška fakulteta v Ljubljani, dr. Cene Gostinčar, molekularni biolog in mikrobiolog, Biotehniška fakulteta v Ljubljani. Poglavja: 00:04:50 Kako se je sploh začelo? 00:06:11 Kaj vse so na Zemljo prinesli asteroidi? 00:10:30 Kakšen bi bil naš planet, če…

Deseti november je letos prvič tudi slovenski dan znanosti. Na Valu 202 smo ga zaznamovali v nabito polni kavarni Slovenskega etnografskega muzeja, kjer smo v soorganizaciji z Znanostjo na cesti pripravili pub kviz o znanosti v Sloveniji. Večer sta povezovala Maja Ratej in Jakob Mali, ki sta občinstvo popeljala skozi presenetljiva, smešna in tudi čisto resna vprašanja – od kavitacije in črnega ogljika do ekstremofilnih gliv, kvantne komunikacije in Nobelovih nagrajencev. Z nami so bili raziskovalci, ki so nekatere odgovore razložili kar v živo, ekipe so tekmovale z domiselnostjo in iskrivimi odgovori, publika je navijala, mi pa smo praznovali znanost tako, kot jo najbolje poznamo: z radovednostjo, humorjem in dobrim vzdušjem. Prisluhnite povzetku kviza in preverite, koliko znanstvenih ugank bi rešili vi. V Xpertizi (od 00:32:42) pa tokrat gostuje Ajda Godec z Medicinske fakultete v Mariboru. Pri nagradah za pub kviz se najlepše zahvaljujemo Centru Noordung, Slovenskemu etnografskemu muzeju in Muzeju novejše…